Back

ⓘ Astronomija



                                               

Astronomija

Astronomíja ali zvezdoslôvje je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v vesolju. Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite, na zvezde, na galaksije. Posebno poglavje predstavlja teoretična astronomija, ki zajema povezovanje znanih dejstev o nebesnih telesih v skladno oblikovane fizikalne modele in matematične enačbe. Ukvarja se tudi z modeliranjem simulacij razvoja posameznih teles, kar nam daje bodisi vpogled na razvoj na primer našega planeta Zemlje, ali prikazuj ...

                                               

Astronomija stare Grčije

Astronomija stare Grčije je astronomija, ki je napisana v starogrškem jeziku v klasični antiki. Pod njo spadajo obdobja antične Grčije, helenizma, Grko-Rima in pozne antike. Geografsko ni omejena na Grčijo ali na etnične Grke, saj je grščina z Aleksandrom Velikim v helenizmu postala jezik izobraževanja. Ta faza grške astronomije se imenuje tudi helenistična astronomija, medtem ko se faza pred helenizmom imenuje astronomija klasične Grčije. V obdobju helenizma in Rima je veliko grških astronomov delalo v muzeju in Aleksandrijski knjižnici v Ptolemajskem Egiptu.

                                               

Ljubiteljska astronomija

Ljubíteljska astronomíja je konjiček, katerega udeleženci radi opazujejo nebo in obilico teles na njem s prostimi očmi, binokularji ali daljnogledi. Čeprav njihov glavni cilj ni znanstveno raziskovanje, mnogo ljubiteljskih astronomov prispeva k astronomiji z opazovanjem spremenljivk, sledenjem asteroidov in odkrivanjem tranzitnih teles, kot so kometi ali nove. Tipični ljubiteljski astronom je tisti, ki ni odvisen od področja astronomije kot glavnega vira prihodkov ali podpore, in je brez poklicne stopnje ali napredne akademske izobrazbe v predmetu. Mnogo ljubiteljev je začetnikov ali konji ...

                                               

Kozmologija

Kozmologíja je kot znanstvena veda del fizike in proučuje zgradbo in razvoj Vesolja kot celote. Še posebej pa raziskuje njegov nastanek. Kozmologijo upoštevajo astronomija, filozofija in v laičnem smislu religije ter ljudska izročila. V veliki meri je kozmologija teoretična znanost, z eksperimentalnimi podatki pa jo zalagata astronomija in astrofizika.

                                               

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

                                               

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija. Velikokrat je v pomoč fiziki, ker s svojimi postopki in rešitvami pojasnjuje tudi nastale fizikalne probleme, še posebej v jedrski fiziki in optiki. Domena astrofizike je ugotavljanje lastnosti zvezd in stelarnih objektov, kot so npr. velikost zvezde njen kotni premer, njeno lastno gibanje med zvezdami, njena efektivna temperatura površja Sonce ima 5860 stopinj K, navidezna od -1.44 pri Siriju do 6.00 magnitude pri najšibkejši zvezdi, ki jo še vidimo s prostim očesom in a ...

                                               

Okultacija

Okultacije so tudi prehodi tranziti in mrki eklipse. Prehodi se nanašajo na primere kadar je bližnje telo navidezno manjše od oddaljenega, kot sta prehod Merkurja ali Venere po Sončevi ploskvi. Mrki pa se v splošnem nanašajo na pojave kjer se eno telo giblje v senci drugega, na primer Lunin ali Sončev mrk, kjer se pri prvem Luna giblje v Zemljini senci, pri drugem pa je navidezni premer Lune enak Sončevemu, tako da Luna v celoti ali delno zatemni Sonce. Vsi trije pojavi so vidna posledica sizigije. Kadar se pojavi okultacija, se pojavi tudi mrk. V Sončevem mrku se Luna fizično giblje med Z ...

                                               

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana, antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

                                               

Fazni kot (astronomija)

Fazni kot je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo. Pri opazovanjih s površine Zemlje je to kot med Soncem, nebesnim telesom in Zemljo. To je tudi kot med smerjo proti Soncu in smerjo proti Zemlji za opazovalca na nebesnem telesu. Torej je to zanj elongacija Zemlje od Sonca. Natančen fazni kot za opazovanje s površine Zemlje je odvisen od paralakse med dvema oddaljenima položajema opazovalcev. Pri opazovanju Lune je to lahko tudi 1°. Pri opazovanju nebesnih teles iz poljubne točke v vesolju je fazni kot neodvi ...

                                               

Časovna enačba

Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom. To je tudi razlika med časom, ki ga kažejo sončne ure in običajne ure, ki merijo standardni čas. Sončna ura lahko prehiteva do 16 m 33 s ali pa zaostaja do 14 m 6 s za pravim Sončevim časom.

                                               

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov. Največkrat se galaktična poravnava nanaša na poravnavo konjunkcijo med navidezno lego decembrskega Sonca v času obrata in ekvatorjem naše Galaksije. Galaktični ekvator je referenčna črta, kjer je galaktična latituda enaka 0°, in, ki ločuje severni in južni del opazovane Galaksije. Poravnava nastopi zaradi precesije enakonočij, precesije Zemljine vrtilne osi. Precesijo povzročajo plimske sile Sonca in Lune ter v manjši meri drugih planetov. Zaradi nje se spreminjajo navidezne lege Sonca v enakono ...

                                               

Hubblova konstanta

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo. Po skoraj desetletju opazovanj sta ga leta 1929 prva zapisala Edwin Powell Hubble in Milton Lasell Humason. To je bil za tedanje znanje o Vesolju velik šok, še posebej, ker je prva teorija fizikalne kozmologije, Einsteinova splošna teorija relativnosti iz leta 1916 predvidevala statično, vendar sicer nestabilno, Vesolje. Izmerjeni Dopplerjevi rdeči premiki kažejo na to, da se galaksije večinoma oddaljujejo ena od druge. Čim bolj je neka galaksija oddaljena od Zemlje, t ...

Konjunkcija (astronomija)
                                               

Konjunkcija (astronomija)

Konjúnkcija ali prehòd v astronomiji označuje pojav, ko imata dve nebesni telesi približno enako lego, običajno gledano z Zemlje. Nebesna telesa, ki so v konjunkciji, imajo enake ekliptične dolžine λ. Ločimo dve vrsti konjunkcij: zunanja konjunkcija več nebesnih teles nahaja onkraj Sonca na isti premici, pri čemer je vsaj eno telo na njihovi nasprotni strani notranja konjunkcija več nebesnih teles nahaja na premici med zunanjim nebesnim telesom in Soncem

Veda
                                               

Veda

To so vede, ki združujejo znanje dveh ali več samostojnih ved oz. njihovih disciplin. astrofizika astrobiologija upravna veda astrokemija biokemija biofizika

Astronomka
                                               

Astronomka

seznam astronomov, seznam slovenskih astronomov, seznam astrofizikov, seznam kozmologov, časovni pregled astronomov. kraljevi astronom, seznam fizikov, seznam matematikov,

Astronomski simbol
                                               

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj. teoretične konstrukcije in dogodke v astronomiji, ki temeljijo na opazovanju. Simbole, ki so našteti spodaj, uporabljajo tako poklicni in ljubiteljski astronomi. Veliko simbolov je skupnih tudi s tistimi, ki jih uporablja astrologija.

                                               

Faza (astronomija)

Faza ali mena je v astronomiji osvetljeni del Lune, naravnega satelita ali planeta viden z drugega planeta ali nebesnega telesa, ki se velikokrat spreminja. Časovna doba med dvema enakima fazama se po navadi imenuje sinodski mesec.

                                               

IKRI

IKRI ali SSS so zelo kratki radijski impulzi odkriti med sončnimi impulzi tipa IV. Obstajajo tri vrste IKRov: enostavni širokopasovni kompleksni enostavni ozkopasovni Odkriti s pomočjo tržaškega radioteleskopa, ki se nahaja v Bazovici.

Free and no ads
no need to download or install

Pino - logical board game which is based on tactics and strategy. In general this is a remix of chess, checkers and corners. The game develops imagination, concentration, teaches how to solve tasks, plan their own actions and of course to think logically. It does not matter how much pieces you have, the main thing is how they are placement!

online intellectual game →