Back

ⓘ Znanost



                                               

Bakteriocin

Bakteriocini so proteini, sestavljeni iz aminokislin, ki tvorijo polipeptidno verigo. Različni bakteriocini imajo v polipeptidni verigi različno število aminokislinskih ostankov, tako da se bakteriocini med seboj razlikujejo po molekulski masi: veliki so od 1.500 Da do 90.000 Da. Majhne bakteriocine, takšne z molekulsko maso do 10.000 Da, imenujemo mikrocini. Bakteriocine, ki vsebujejo nenavadno aminokislino lantionin, označimo kot lantibiotike. Bakterije, ki sintetizirajo bakteriocine, potrebujejo tudi informacijo za zaščito imunost pred delovanjem lastnega bakteriocina, saj bi bila sinte ...

                                               

Jan Arnošt Smoler

Jan Arnošt Smoler, * 3. Marec 1816 v Merzdorfu/Łućo pri Uhystu; † 13. junij 1884, Bautzen/Budyšin), lužiški filolog, pisatelj in založnik iz Zgornje Lužice. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov nacionalnega ponovnega rojstva Lužiških srbov v 19. stoletju.

                                               

Absurdizem

Absurdizem ali filozofija absurda je filozofska smer, ki si za predispozicijo jemlje, da je človeku njegovo okolje nerazumljivo in njegovo življenje posledično inherentno nesmiselno. Vsi smisli življenja, ki jih imamo za pristne, so v resnici samo skrivanje pred nesmislom. Po absurdizmu se na primer znanost, enako kot vse drugo, prelije v vero, saj na neki točki znanosti nihče zares ne razume, temveč samo veruje v trenutno priznano teorijo, ki jo ta filozofija enači s prispodobo, kar ima za beg pred nesmislom. Osrednje vprašanje absurdizma je, kako in zakaj naj človek živi v svetu, ki mu j ...

                                               

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972. Poljska je konvencijo sprejela 29. junija 1976, s čimer je njena zgodovinska in naravna dediščina postala upravičena do vključitve na seznam. Od leta 2020 je na Poljskem 16 krajev svetovne dediščine, od tega 15 kulturnih in eno naravno Beloveška pušča. Na seznam sta bila kot prva leta 1978 vpisana rudnik soli Wieliczka in zgodovinsko središče Krakova. Zadnje je bilo ...

Znanost
                                     

ⓘ Znanost

Znánost se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskušanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja.

Temeljna ali bazična znanost: znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti.

Uporabna ali aplikativna znanost: izsledki aplikativne znanosti so uporabni v našem vsakdanu.

                                     

1.1. Razvoj znanosti Model razvoja znanosti po Thomasu Kuhnu

Za Kuhnovo najznamenitejše in najpomembnejše delo velja znanstvena monografija Struktura znanstvenih revolucij. Izdana je bila leta 1962 v sklopu Mednarodne enciklopedije enotne znanosti. Temelji na predpostavki, da zgodovina znanosti igra ključno vlogo pri razvoju in razumevanju filozofije znanosti. V Strukturi znanstvenih revolucij Kuhn razvoj znanosti prikaže na nov način. Spodbija idejo uniformnega razvoja znanosti in zanika zamisel o razvijanju znanosti s kopičenjem resnic. Pred časom njegovega modela razvoja znanosti je prevladoval" junaški "vidik znanstvenega napredka, ki je znanost predstavljal kot proces linearnega kopičenja resnic, pri čemer je sam napredek garantiran znanstvenostjo apliciranih metod in četudi se lahko pospeši v rokah talentiranega znanstvenika, nazadovanje tudi v nesposobnih rokah ni mogoče. V Strukturi Kuhn to uveljavljeno idejo o neizpodbitnosti napredka razbije in jo nadomesti z dvema fazama razvoja znanosti. Poimenuje ju "normalna" in "revolucionarna", oziroma izjemna faza. Normalno fazo definira kot na videz podobno standardni kumulativni podobi znanstvenega razvoja, vendar ji ni istovetna. Deluje po" puzzle-solving "principu - principu reševanja vsakodnevnih logičnih problemov. Pri njih lahko namreč ta, ki uganko rešuje, goji realna pričakovanja, da mu bo uganko uspelo razrešiti, da je njegov uspeh odvisen predvsem od njegovih sposobnosti ter da obstaja visoka stopnja podobnosti med problemom in apliciranimi metodami razrešitve. V fazi normalne znanosti znanstvenik tako ne vstopa na povsem neraziskan teren. Na račun podobnosti metode in rešitve problema v tej fazi prihaja do nabirajočega spektra znanja – zaloga rešitev" ugank "je rastoča. Vsake toliko časa pa normalno fazo preseka znanstvena revolucija, ki v prvi vrsti vsebuje revizijo že obstoječih praks in prepričanj. Znanstveno revolucijo sprožijo anomije v znanstvenih teorijah, kadar je njihova zaloga tako velika, da jih znanstveniki ne morejo več enostavno odmisliti ali ignorirati in postane očitno, da nakazujejo na napako v sistemu. Kakor so znanstvene revolucije v standardnem pogledu smatrane zgolj kot boljša izvedba normalne znanosti, pravi Kuhn, bo tudi revolucionarna znanost sprejeta kot pozitivna in dobrodošla, tista, h kateri naj bi znanstveniki stremeli. Takšen kritičen pogled pa hkrati vsebuje predpostavko, da revolucionarne faze ne preživijo vsi predhodni dosežki, kar ima lahko za posledico izgubo razlag za fenomene, ki so že veljali za razumljene in razložene. Ta aspekt je postal poznan pod imenom izguba po Kuhnu, v izvirniku poimenovan" Kuhn-loss ".

                                     

2. Veje znanosti

Znanstveno področje se v splošnem deli v dve veliki skupini: naravoslovje, ki proučuje naravne pojave vključno z biološkim življenjem in družboslovje, ki preučuje obnašanje ljudi in družbe. Ti dve skupini temeljita na opazovanju pojavov, ki jih lahko drugi raziskovalci preverijo pod enakimi pogoji. Obstajajo tudi sorodne discipline, ki so združene v interdisciplinarne uporabne znanosti, kot so inženirstvo in medicina. Znotraj teh kategorij so specializirana znanstvena področja, ki lahko vključujejo dele drugih znanstvenih disciplin, vendar vsebujejo pogosto lastno nomenklaturo in strokovno znanje.

Matematika, ki je razvrščena med formalne znanosti, je hkrati podobna in se razlikuje od empiričnih znanosti naravoslovne in družbene vede. Empiričnim znanostim je podobna v tem, da vključuje objektivno, natančno in sistematično raziskavo na področju znanja; je pa drugačna zaradi svoje metode preverjanja znanja, raje uporablja a priori namesto empiričnih metod. Formalne znanosti, ki vključujejo tudi statistiko in logiko, so ključne pri empiričnih znanostih. Večja odkritja v formalnih znanostih so pogosto privedla do velikega napredka v empiričnih znanostih. Formalne znanosti so bistvene pri oblikovanju hipotez, teorij in zakonov, tako pri odkrivanju in opisovanju kako stvari delujejo naravoslovje in kako ljudje mislijo in delujejo družboslovje.

Poleg širokega pomena, se beseda" Znanost "včasih nanaša izrecno na temeljne znanosti matematike in naravoslovne vede.

                                     

2.1. Veje znanosti Eksaktne in naravoslovne znanosti

Matematika - logika - kibernetika - fizika - mehanika - astronomija - kemija - biologija - botanika - zoologija - genetika - biokemija - biofizika - ekologija - geologija - meteorologija - geofizika - geografija

                                     

2.2. Veje znanosti Medicinske znanosti

Medicina - mikrobiologija - stomatologija - farmacija - anatomija - defektologija - pediatrija -

                                     

2.3. Veje znanosti Agrarne biotehniške znanosti

Agronomija - gozdarstvo - lesarstvo - živilska tehnologija - veterina

                                     

2.4. Veje znanosti Družbene znanosti

Antropologija - Arheologija - Ekonomija - Etnologija - Geografija - Informatika -Komunikologija - Psihologija - Politologija - Sociologija - Statistika - Zgodovina

                                     

2.5. Veje znanosti Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti

Filozofija - estetika - filologija - lingvistika - psihologija - pedagogika - didaktika - literarna zgodovina - umetnostna zgodovina - muzikologija - simbolika

                                     

3. Glej tudi

  • znanstvenik, osnovne znanstvene teorije, odpadna znanost, patološka znanost. filozofija znanosti, protoznanost, psevdoznanost, znanstveno izobraževanje, klasifikacija znanosti, seznam akademskih disciplin, veda
                                     

4. Zunanje povezave

v angleščini
  • Abecedni in zložen seznam znanosti, prirejen iz članka spletne enciklopedije," Science "Spletna enciklopedija 14. marec 2003
  • Zakaj znanost uspeva zaradi kritike Why science thrives on criticism
  • Ali znanost ubija dušo? Razprava med Stevenom Pinkerjem in Richardom Dawkinsom Is Science Killing the soul? A discussion between Steven Pinker and Richard Dawkins
  • Zakaj znanost ne more biti demokratična|Why science cannot be democratic)
  • Wikiknjige - GSCE znanstveni učbenik Wikibooks - GSCE science textbook
  • Zakaj študirati znanosti? Why Study Science?
  • UniSci: Zakaj znanost? Why Science?
  • Zakaj znanost in ti Why Science & You
  • Boris Krupa: Zakaj znanost? Why science?
  • Esej Richarda Dawkinsa: Ali je znaost religija? Richard Dawkins essay: Is Science a Religion?
Free and no ads
no need to download or install

Pino - logical board game which is based on tactics and strategy. In general this is a remix of chess, checkers and corners. The game develops imagination, concentration, teaches how to solve tasks, plan their own actions and of course to think logically. It does not matter how much pieces you have, the main thing is how they are placement!

online intellectual game →